Trdoživi volk, David v imenu klana: Da bi sploh lahko skupaj zimovali, smo se morali najprej zbrati. To smo storili 21. februarja ob pokopališču pri Mozirju. Dobili smo se ob štirih in ko smo se vsi zbrali, smo se odpravili na naše dolgo potovanje polno preprek. Sledili smo potnim znamenjem in se pogovarjali. Ko smo skoraj omagali smo hodili še malo in pod okriljem noči smo dosegli naš cilj. Tam smo se razpakirali in okrepčali z prijetno večerjo. Nato smo še malo posedeli in končno smo dobili zaslužen počitek.
Ravno ko so naše sanje dosegle vrhunec nas je iz tega predramilo neusmiljeno žvižganje piščalke. Zbrali smo se, si razdelili hrano in se še vedno na pol zaspani odpravili na novo skavtsko dogodivščino – potovanje v Topolščico. Niti tema niti dež nam nista preprečila hoje in ob prijetnem kramljanju smo napredovali. Bolj smo hodil bolj mokri smo bili, a to za skavta pač ni ovira. Prispeli smo v dolino in na hitro pozajtrkovali na sposojenih stolih in mizi. Polni hrane in upanja smo se obrnili proti Topolščici in napredovali na našem izletu. Ob kratki pavzi smo naredili še del naloge – nabrali smo morali 40 storžev, a mi smo jih kar 54. Pri bližnji kmetiji smo si sposodili psa, ga malo sprehajali in nato vrnili. Ob cesti smo našli tudi ubogega preminulega krtka in omogočili smo mu dostojen pokop, kljub manjšim prepirom med nami. Ker smo ugotovili, da četudi pridemo do Topolšice, se ne bomo pravočasno vrnili, zato smo se raje obrnili in šli nazaj. V Mozirju smo se pogreli v bližnjem Tušu, nakupili nekaj plastičnih vrečk in začeli opravljati naše 1. večje dobro delo – pobiranje smeti. Ne smem pozabiti omeniti tudi naše zimsko-pomladne kolekcije Plastic, da oblekli smo se v plastične vrečke in videti smo bili precej smešni.
Takšni smo odkrevsali domov in še pravočasno prispeli. Komaj smo odložili nahrbtnike že smo morali dokončati še najpomembnejše delo, napisali smo listino klana, na katero smo se po večerji svečano podpisali pri maši.
Pred mašo smo odigrali še nekaj kul iger (oz. eno veliko) in nato je bila večerja. Po večerji smo kmalu odšli spat, pred tem pa smo imeli še kratko refleksijo o našem dnevu. V nedeljo smo se udeležili Sv. maše in odigrali prvenstvo v roverčku. Nato smo vse pospravili, se še slovesno poslovili in odšli vsak v svojo smer.
Sovice : Na zimovanju smo se imele zelo dobro, saj smo se smejali in vedno smo nekaj počeli. Potep nam na začetku sploh ni bil všeč. Kmalu zjutraj so nas zbudili in morale smo iskati cilj,ki ni bil prav blizu pa še deževalo je ves dan. Zimovanje na sploh pa smo doživele zelo dobro. Zanimivo je bilo spoznati in živeti življenje BI-PIja. Vedno smo se smejali, se zabavali in se med seboj tudi bolje povezali. Tega bi lahko bilo tudi več.
Še nekaj drugih slik pa si lahko pogledate v galeriji :).