Seveda se nismo dali dvakrat prositi. Po uvodnih trenutkih, ko smo na zboru v Preboldu še žalovali zaradi gladkega poraza naše nogometne reprezentance, smo se prešerno razpoloženi odpravili na pot proti Podčetrtku na skrajni jugovzhod naše domovine, kjer je ta vikend prebivala četa Maribora 2.
 |
| Klan zvitih lisic in četovodja Vid |
Kovanje taktičnih zamisli je bilo sila okrnjeno, saj nam težak teren za krajo zastave ni dovoljeval obilo možnih različic napada na tabor, ki je bil zastražen s kar tremi stražarji. Kljub temu smo skozi noč šteli: ena, dva in se ustavili pri številki treh padlih zastav - od tega obeh glavnih, kar je bil tudi osrednji cilj savinjske peterice.
 |
| Angelom v modrem smo dokazovali, da smo zgolj po nočni igri zaspani skavti... :) |
Še predno smo ob sedmih zjutraj posmukali iz spalnih vreč, nas je pričakalo presenečenje v obliki dveh belo-modro pobarvanih avtomobilov slovenske policije, katerih posadki je zanimalo, če se nismo morda ravnokar čez mejno reko Sotlo prikotalili iz daljne Sirije. A konec dober, vse dobro, in že smo se (tokrat kot dobrodošli gostje) vrnili na kraj nočne igre, kjer je morala druga mariborska četa hočeš nočeš slediti reku "zdrav duh v zdravem telesu" in z akrobacijami gor in dol po hribu poskrbeti za vrnitev zastav. Hvala Mariborčanom za gostoljubnost in... se morda znova vidimo poleti.