Zadnjega dne v oktobru klanovci z voditeljico nismo namenili rezljanju buč, čarovnicam in duhovom. Namesto tega smo se, kot pravi kristjani, pripravili na praznik vseh svetih. Ker nas vedno spremlja igra in smeh, smo se pomerili v zbijanju pokrovčka z razdalje in tako prebudili v sebi pozitivno tekmovalnost. Ugotovili smo, da smo stari klanovci od lanskega skavtskega leta kar malo padli iz forme, saj so nas novi kar hudo šolali. No, malo bomo še povadili in jih izzvali na boj!
Glavna nit je bila, kot že rečeno, priprava na praznik. Skupaj z mladinci iz Prebolda in župnikom, smo se napotili proti pokopališču, kjer je g. Damjan z nami spregovoril nekaj besed o temi, ki se je v družbi še vedno izogibamo. O smrti. Ni nas strašil in obremenjeval, ampak nas je popeljal v nekaj minut premišljevanja v temi in tišini. Skupaj smo nato prižgali svečke na grobovih pokojnih župnikov in drugih, ki so v preteklosti delovali v župniji ter družinskih članov. Vsakemu posebej smo namenili tudi molitev.
Ker je bilo zunaj kar mrzlo, nas je župnik prijazno povabil na čaj in piškote, kjer smo se pogreli, poklepetali in nasmejali.
Že naslednji vikend pa nas je čakal prvi nori izhod. Proti večeru smo se zbrali pri klanovki Ani, ki živi na kmetiji, in si pripravili tipično skavtsko večerjo – twist. No, priprava je bila sicer zaradi hudega naliva malo manj skavtska, a kljub temu zabavna. Že nekaj časa se punce trudimo razviti kuharske sposobnosti, do nedavno, edinega fanta v klanu - Davida. Poskrbel je, da je bila naša večerja kar se da zdrava, zato nam twista pač ni posolil. Za njegovo skrb za naše zdravje smo mu seveda neizmerno hvaležni. Ker smo bili že ''zelo utrujeni'', smo si na seniku pripravili udobno ležišče. Ves čas nas je budno spremljala Konigunda, mačka, ki nas verjetno prav nič ne pogreša. Ob glodanju čipsa smo se pogovarjali in počeli neumnosti dokler nismo omagali in zaspali.
Spanje smo zjutraj kar konkretno podaljšali (na kar voditeljica najbrž ni ravno ponosna), pozajtrkovali in KONČNO naredili nekaj koristnega. Ker nas je družina prijazno sprejela na svoj senik, smo oluščili ves fižol. Luščenje smo si malo popestrili in izvedli pravo tekmovanje. Dokler smo tekmovali nam je luščenje šlo kar hitro!
Po končanem delu smo si pa res zaslužili kosilo. Špagete s tuno in kislo smetano (tipično skavtsko!). Seveda priprava spet ni bila skavtska, saj nam je že primanjkovalo časa. Klanovcu Janu, ki je bil na ''bolniški'' smo obljubili, da ga obiščemo. Ker skavt drži obljubo, smo izhod zaključili z druženjem pri Janu, ki je poskrbel, da smo razvajali brbončice s pravimi sladkimi specialitetami.
Za konec pa naj vam omenim še dogajanje v stegu od 14. do 16. novembra. Naša četa je bila polno zaposlena s smrkastičnim jesenovanjem, vse pa nas je čakala skavtska maša. Udeležili smo se je tudi klanovci. Po maši smo poskrbeli, da izvidniki in vodnice niso bili lačni, saj smo jim pripravili zelo okusen šmorn. Peka je bila sicer cela umetnost, saj nas je Ana zaradi drugih obveznosti kmalu zapustila, čas večerje pa se je hitro bližal. Ni nam preostalo drugega, kot da aktiviramo vse posode. Ja, če trije pečejo na petih posodah je stvar končana precej hitreje.
Še enkrat smo dokazali, da skupaj zmoremo vse, in da si znamo vsako delo narediti kar se da zabavno.