Po uvodnem skupnem srečanju našega stega smo skupaj z volčiči in volkuljicami preživeli že tri nadvse zanimiva srečanja. Ker se nam je tudi v tem letu pridružilo nekaj novih članov krdela, so morali le ti skupaj s starimi volkovi najprej premagati pot do džungle. Po spoznavni igri so se v treh skupinah odpravili od točke do točke, kjer so urili svoj spomin, se naučili pesmico in uganjevali skriti besedi »dober lov«, pri Balu pa so se soočili s posebnim izzivom, kjer je lahko imela skupina na tleh le 5 nog, 6 rok in3 prste.
Kako jim je uspelo?
Sledila je štafetna igra, katere zmagovalci so se lahko prvi z zavezanimi očmi ob vrvici odpravili po razgibani poti do džungle, kjer smo jih pričakali Akela, Bagira, Balu in Čil ter vsem, še posebej novincem izrazili dobrodošlico v džungli.
Ker je totem ponos krdela, je bilo drugo srečanje namenjeno lovu nanj. Po uvodni molitvi, so se volčiči in volkuljice skozi različne zgodbe srečali z različnimi izzivi, ki so jih v dveh skupinah pripeljali do koščkov zemljevida. Kaj kmalu so ugotovili, da krdelo ne more biti močno, če ne držijo skupaj. Ko so združili oba »zemljevida« pa so našli tudi totem. Ob njem nas je Akela vse skupaj seznanila s pravili našega krdela. Častno nalogo, skrb za totem je dobil volčič Jaka, ki se je ta dan še posebej izkazal. Vsak član je prejel tudi zvezek lova, kamor je nalepil pravila in molitev, pa tudi volčji dnevnik je prešel v roke volkuljice Julije, ki je na srečanju lepo sodelovala. Nato smo se ponosno skupaj s totemom odpravili še k skavtski maši. Tokrat se nam je pridružila tudi kača Kaja.
Naše tretje srečanje je bilo prav posebno, saj nas je na koncu obiskal in obdaril sam Miklavž, ki je tistega dne ravno godoval. Kaj pa se je dogajalo pred tem?
Poznate Akelo, Bagiro, Baluja, kačo Kajo, Čila in Hatija?
No, tudi vsi novi volčiči in volkuljice še niso prav dosti vedeli o nas. Zato je bil čas, da se podrobneje predstavimo in skupaj kaj novega naučimo.
Volčiči in volkuljice so se tako v dveh skupinah ponovno odpravili na potep po džungli, kjer so iskali svoje prijatelje in zbirali cekine. Pri vsakem so ne naučili kaj novega. Po začetni igri z Bagiro
jih je Balu poučil o potnih znamenjih,ki so jim pokazala pot do Čila, kjer so spoznali vozle in ter se naučili narediti osmico.
Kača Kaja jih je seznanila z osnovami prve pomoči, medtem ko jim je slon Hati povedal nekaj o vodji krdela Akeli in o tem, da je v džungli potrebno spoštovati džungelsko postavo (pravila). Kako zelo je to pomembno so volčiči in volkuljice ugotovili na poti mimo Mrzlih brlogov, kjer so jih lovili Banderlogi (opičje ljudstvo brez postave),
ki so jim vzeli cekine, v kolikor zanje niso opravili določene naloge. Kljub temu so se vsi srečno in z vsaj enim cekinom vrnili nazaj k Bagiri.
Pred zaključkom srečanja pa je med nas prišel še sveti Miklavž, ki je slišal, da so bili naši skavti pridni in si zato zaslužijo darila. V poduk pa jim je prinesel tudi manjše šibe, da ne bi pozabili na pridnost še v prihodnje. Tako se je zaključilo še eno srečanje.
Le kaj nas čaka naslednjič?
Dober lov, Bagira