Naše zimovanje volčičev in volkuljic se je kljub klavrnim začetkom izteklo čudovito. Na koncu smo kot je bilo sprva mišljeno pristali v Andražu nad Polzelo, v starem župnjišču, ki je polno pikapolonic z več kot sedmimi pikami, pa vendar toplo in dokaj domače.
Volčiči in volkuljice smo se prelevili v pingvine s plavutmi in tiste, ki se bojijo velikih ork in morskih levov. Ko smo se namestili, smo si naredili pingvinje maske, da bi resnično izgledali pravi pingvini. Nato smo skušali spoznati pingvina, ki rad pije čas in nato smo si kot skupnost zadali nekaj pingvinjih pravil:
- nikoli nikdar ne glede na vse ne izpusti jajca
- ne jej rumenega snega
- pingvin brez srčne pesmi ni pravi pingvin
- pazi se morskih leopardov in tistih velikih
- en kamenček, eno vprašanje
- naredi kar jaz rečem
- lahko preživimo le v harmoniji
- karkoli se zgodi, izogibajte se vode
- ne zahtevaj, da se spremenim, ker se ne bom.
Po večerji, smo se udobno namestili na stole in si ogledali film Vesele Nogice, nato pa smo z nekoliko nagajivosti in klepetanja popadali v postelje.
Marsikdo je imel prvič možnost izkusiti, kaj pomeni spati na tleh. Prva noč je bila nekoliko neudobna in zato neprespana. Že zgodaj smo se zbudili in prebudili tudi voditelje. Sledila je jutranja telovadba, po zajtrku pa smo iskali zaklad. Učili smo se razpoznati sledi živali, to bomo morali še vaditi. Iskali smo vžigalice, s katerimi smo na koncu po gručah prižigali svoje male ogenjčke. Vmes smo se igrali, sestavljali napise z Morseejevo pisavo in se na naš način zabavali. Naš zaklad je bila okusna in sladka malica.
Do kosila smo se lovili in lovili roverčka. Po kosilu smo malo počivali, malo peli, malo klepetali. Potem pa je prišel na vrsto lov na ribe! Prišli so še starejši skavti, naši popotniki in popotnice. Lovili smo ribe in se umikali morskim levom in orkam, ki so nas lovile. Bilo je zabavno.
Sledila je večerja. Po njej pa smo vsi nestrpno čakali na SKALO POSVETA. To je bil za vse nas poseben dogodek. Bilo je zelo slovesno, saj se je vse dogajalo pod milim nebom, prižgane pa so bile samo svečke. V tišini smo se postavili v krog pred voditelje, nato pa je Akela vsakega posebej poklical v krog. Drugi so zanj zastavili dobro besedo, nato pa je prejel kožušček in bil sprejet v kardelo.
Sledilo je nekakšno praznovanje z veselim večerom, polnim iger in smeha. Voditelji so nas na ta dan zares utrudili, zato smo popadali v postelje in zaspali prej kot smo sploh lahko prešteli koliko pikapolonic nam je še ostalo.
Na nedeljsko jutro smo se prebudili nekoliko pred voditelji, toda tiho smo počakali, dokler se ni oglasila budnica s pesmijo Kaj volčič nardi.
Telovadba je bila ta dan nekoliko drugačna. Po zajtrku pa je že bila ura, da se postrojimo v naše uniforme, ki smo jih sedaj vsi imeli in gremo v cerkev k sveti maši. Po maši smo tekmovali za ruto, potem pa s skupnimi močmi napisali volčji dnevnik in si napolnili energijo z malico. Pred kosilom smo vse popravili in pustili hišo za spoznanje lepšo, kot smo jo prejeli, nato pa smo si izborili še tekmo roverčka skupaj z voditelji. Ah kakšen dan! Po kosilu pa so nas starši že skoraj čakali, zato smo zadnje minute izkoristili za pomivanje posode in klepetanje. Bilo je zabavno, nekaj novega in polnega majhnih presenečenj.
ostale fotke pa si poglejte v galeriji